[ Splošno | Članek | Oglašujte prek mreže | Brošure | Plakati | Povezave ]

lernu! 5-letni

21. decembra 2007 je bila peta obletnica zagona lernu!, največjega in uporabljenega spletnega portala za učenje Esperanta. Da bi to označili, smo tukaj zbrali zanimive informacije o projektu, slike, fotografije in intervjuje z skrbniki in uporabniki portala. Upamo, da se vam bodo dopadli in morda ste jih že celo uporabili za članke v vašem časopisu, letaku, v vašem blogu ali sporočilu v nekem forumu ali mrežnem seznamu. Če imate vprašanja o projektu, ali več idej kako označiti peti rojstni dan lernu!, ste dobrodošli, da nas kontaktirate!

O projektu na splošno in njegovem ozadju

http://www.lernu.net/pri_lernu/index.php

Organizacije v ozadju lernu!

http://www.lernu.net/pri_lernu/subtenantoj/index.php

Ljudje v ozadju lernu!

1. Jedro tima - skupinica ljudi, ki se ukvarjajo s projektom vsakodnevno, pomagajo in sourejajo delo drugih pomočnikov, mnogo sami delajo in sodelujoč z pomočniki, uporabniki in ESF, sprejemajo odločitve o nadaljevalnem razvoju lernu!. Ekipa se je v velikem delu spreminjala med trajanjem projekta in se trenutno sestoji iz 6 oseb iz 5 dežel in 3 kontinentov (http://www.lernu.net/pri_lernu/teamo.php).
2. Prevajalci - heroji, kateri največkrat povsem prostovoljno prevajajo konstantno naraščujočo vsebino lernu! v druge jezike, pomagajo za izboljšavo projekta z komentarji in posveti in posredujejo komunikacijo z uporabniki, ki ne govorijo Esperanta. Posebna podskupina prevajalcev so slovaristi, ki se ukvarjajo z lernu!- slovarji (http://www.lernu.net/pri_lernu/helpantoj.php).
3. Mentorji - učitelji na lernu!, ki popravljajo tečajne odgovore pri nekaterih tečajih, svetujejo kako izboljšati tečajne materiale, odgovarjajo na jezikovna vprašanja uporabnikov, vodijo virtualne lekcije in (nekateri) so aktivni na forumih. Trenutno se misli na trideset ljudi, ki so nemalokrat tako mentorji kot prevajalci za določen jezik (http://www.lernu.net/pri_lernu/lingvohelpantoj.php).
4. Drugi pomočniki, ki pomagajo pri projektu z pisanjem vsebine (npr. tečaji), dizajniranju, slikovnem oblikovanju, glasovni obdelavi, programiranju, testiranju, posvetovanju, komentarjih, itd. Nedvomno je govora o več sto ljudeh od začetka projekta naprej.
5. Uporabniki strani – nenazadnje, toda gotovo ne manj pomembno! Nadaljna rast uporabnosti, brez njihove prisotnosti, želja idej in kritik, se portal gotovo nebi razvijal tako, kot se je in kot se bo nadljeval. Iskrena hvala! (Trenutno lernu! ima 55394 registriranih uporabnikov.)

Opis portala

lernu.net je brezplačna internetna stran za učenje Esperanta. Ni potrebno plačati za registracijo ali uporabo neke vsebine. Je nekaj strani lernu!, ki informirajo o Esperantu samem in o vzrokih za učenje, toda glavni cilj lernu! je poučevanje Esperanta. lernu! preizkuša vsako sredstvo, ki se ga potrebuje za dosego visokega nivoja Esperanta od nule. lernu! vsebuje pripomočke za učenje, pomoč, komuniciranje in branje, tako, da se uporabniki ne le učijo Esperanto, ampak ga tudi prakticirajo. lernu! je uporaben v Esperantu in v približno 30 narodnih jezikih. Prevode dela množica prostovoljnih prevajalcev.

Učni pripomočki

Učni pripomočki lernu.net vključujejo tečaje, vaje, igre in izpite. Na lernu.net je mnogo tečajev. Največji del tečajev so osnovno nivojski ali srednje nivojski, toda tudi nekaj tečajev, ki vsebujejo višje nivojske materiale. Tečaje na portalu je v največjem delu ustvarjen pri lernu!; vsebino je spisala lernu! ekipa. lernu! tudi ponuja varijante nekaj klasičnih tečajev, vključujoč "Gerda Malaperis", "La Zagreba Metodo," in tečaje,ki temeljijo na temeljnih vajah, "Pri la Fundamento".

lernu! je seznanjen da se različni učenci najučinkoviteje učijo na različne načine. Zaradi tega tečaji na lernu! sledijo mnogim učnim načinom. Na primer v nekaj tečajih se lahko uči besede in slovnico in potem bere besedilo in odgovarja na vprašanja (Ana Pana, Ana Renkontas). V drugih tečajih se lahko bere Esperantske stavke in prevode v narodne jezike, za učenje Esperantske slovnice s pomočjo primerov namesto pravil (Vojaĝu kun Zam). So tudi tečaji, ki sledijo direktni metodi; učenci se učijo slovnice s primeri in slikami, brez mnogo razlag (Bildoj kaj Demandoj). lernu! je posebno ponosen na "La Puzlo Esperanto," v katerem učenec vleče korene, predpone, pripone na ekran in jih sestavlja v Esperantske stavke. Ta tečaj živahno kaže učencu, kako deluje besedna struktura v Esperantu in zakaj je Esperantska slovnica v osnovi drugačna od slovnic mnogih drugih jezikov.

Vsebina tečajev se spreminja po tečajih , toda v največjem delu predstavlja bralno besedilo, učenje besed, izpolnjevalne vaje, in vprašanja o razumevanju prebranega besedila. Čeprav se Esperanto piše z fonetično abecedo, imajo mnogi tečaji pri lernu! zvočne mape, s pomočjo katerih lahko učenci slišijo pravilno izgovorjavo in izboljšajo svojo sposobnost razumeti govorjeno besedilo. Nekaj tečajev ima vaje za poslušanje in en tečaj, "Mi estas komencanto" (Jaz sem začetnik), v glavnem temelji na govoru in poslušanju.

Vaje v tečajih se v največjem delu avtomatsko popravljajo. Vendar vaje v treh tečajih ("Ana Pana", "Ana Renkontas" in "Kio okazas") se popravljajo s strani učnega pomočnika - mentorja. Učenec lahko izbere mentorja, ki govori njegov materni jezik (kadar je mogoče). Ne le da lahko učenec prejme samo svoje popravljene vaje, ampak lahko tudi komunicira z mentorjem za vprašanja in prejme dodatna pojasnila. lernu! ima sedaj skoraj 30 mentorjev, ki so različnih starosti in bivajo po celem svetu.

Mnogi tečaji na koncu ponujajo neformalne samostojne teste, tako, da lahko učenci merijo svoje razumevanje iz vsebine tečaja. Dodanih je nekaj resnih izpitov, ki jih uporabniki lahko vzamejo za ocenjevanje svojega napredovanja v jeziku. Ti izpiti so v celoti v Esperantskem jeziku in preverjajo slovnico, avdio razumevanje, bralno razumevanje in besednem preizkušanju. Drugi izpit preverja znanja o Esperantskem gibanju. Učenci lahko prejmejo diplomo po uspešno zaključenem izpitu.

Pri lernu! so tudi virtualne lekcije. V virtualnih lekcijah se učenci združujejo z mentorjem v virtualnem razredu, ki izgleda kakor klepetalnica, toda z vidnim portalom na strani. Mentor vodi lekcije; učenci lahko komunicirajo z mentorjem in z drugimi učenci natanko tako, kakor v resničnem razredu. Voditelj lahko pokaže učencem različne portale, po potrebi za prikazovanje tem in dajanju primerov. Virtualne lekcije so dostopne za različne nivoje in za različne jezike (narodne jezike ali v Esperantu, po nivoju učencev).

Za pomoč pri svojem učenju, učenci na lernu! lahko vadijo svoje novo znanje z mnogimi različnimi vajami, ki jih najdejo na lernu!. Nekatere vaje so v tečajih, toda mnoge vaje, so pri strukturnih delih slovnice, besedišču ipd. Možno je narediti vaje pri natanko tistih delih jezika, ki jih zaznajo kot naj bolj problematične. Obstajajo mnoge jezikovne igre na lernu!, ki jih učenci lahko vzamejo za utrjevanje jezika v bolj hudomušni izvedbi. Vaje in igre so na različnih nivojih, tako začetniki, kakor višje nivojski govorci lahko pridobijo na njih.

Pripomočki

lernu! ponuja ne le tečaje, ampak tudi sredstva za načine za podporo učenja. Med vsemi temi načini so slovarji, slovnice in besedila za prakticiranje branja. Portal ponuja mnogo slovarjev (iz narodnega jezika v Esperanto in iz Esperanta v narodni jezik). Slovarji se še naprej izboljšujejo in povečujejo, zahvala za delo prostovoljcev, ki prevajajo portal.

Slovar na lernu! je edinstven med Esperantskimi mrežnimi slovarji. Kadar se išče beseda, razčlenjuje besede za razločevanje med korenom in predponami, priponami, in daje opredelitev za vsak del besede. Za začetnike ni vedno jasno, kateri del besede je koren in kateri pripona ali predpona. Na primer, malo slovarjev ima besedo, kot je "birdeto" (ptiček), ker je jasno, da se nanaša na majhnega ptiča. Vendar pa začetnik verjetno ne bo takoj videl tega. S pomočjo lernu! slovarja lahko začetnik išče besedo "birdeto" in vidi obliko "bird/et/o" (pti/ček), z razlago za "birdo" (ptič) in pripono "-et" (ček).

Skoraj vse Esperantske tekste na lernu! je možno "klikniti". To pomeni, da se lahko klikne in prevod v narodni jezik se pojavi v plavajočem oknečku (v jezku, ki je takrat izbran v slovarju). S tem orodjem je zelo lahko kontrolirati pomen besede, brez njenega vtipkavanja v slovar in brez iskanja v knjižni obliki slovarja. Preprosto se klika in takoj vidi prevod.

lernu! tudi ponuja mnogo opisov Esperantske slovnice. So dve slovnici, ki jih najdemo na portalu. Prva je zgoščena slovnica, ki v nacionalnem jeziku opisuje osnovne teme Esperantske slovnice. Druga je za višjenivojske učence, ki so pripravljeni brati natančneje o slovnici. Poglobljena slovnica je dostopna samo v Esperantu in je skrajšana verzija PMEG (Plena Manlibro de Esperanta Gramatiko). K temu je dodana stran, ki ima podrobnejše opise pri pogostih vprašanjih o težavnostih Esperanta.

V lernu!- knjižnici se nahajajo mnoga besedila, s katerimi lahko učenci prakticirajo branje. Mnogo je pripovedk iz knjige "Vere aŭ Fantazie" (Resnično ali namišljeno), od Claudea Pirona. Za nekatere izmed teh besedil so zvočne mape, tako da učencu ni potrebno samo brati zgodbe, ampak jo lahko tudi posluša in tako izboljša svojo sposobnost razumeti brano besedilo. Za začetnike je nekaj besedil, ki imajo stavek za stavkom preveden v narodni jezik, za pomoč učencu videti jasneje, kako se ideja narodnega jezika prevaja v Esperanto. Tudi so teksti (tako narodnojezični, kakor v Esperantu) o Esperantski zgodovini in kulturi, informacije o Esperantskih časopisih in obnavljajočem številu Esperantskih knjig za soobveščanje uporabnikov pri širni količini Esperantske literature, ki je dosegljiva. Knjižnica ne vsebuje samo besedila; v njej najdete tudi filme in glasbo.

Pripomočki za sporočanje

lernu.net ni le sredstvo učenja, ampak tudi sredstvo sporočanja. Težko se je učiti jezika, ne da imamo možnost njegovega prakticiranja, na lernu! lahko uporabniki komunicirajo eden z drugim na mnogo različnih načinov. Uporabniki lahko kontaktirajo drug z drugim s pomočjo zasebnih sporočil, za prakticiranje pisanja v umirjenem okolju. Lahko pošljejo razglednice za čestitanje drugim uporabnikom, ob priliki rojstnih dnevov ali slovesnosti, ali preprosto za pozdraviti. Obstaja tudi klepetalnik, s katirm lahko uporabniki klepetajo z drugimi uporabniki, ki so istočasno na portalu.

Mnogo uporabnikov uporablja lernu! forume za razpravljanje o različnih temah. Obstajajo forumi v nacionalnih jezikih, s pomočjo katerih lahko začetniki vprašajo o jeziku, govorijo o težavah in se posvetujejo z izkušenimi govorci v svojem materinem jeziku. Toda v največjem delu so forumi Esperanto jezikovni in ga uporabniki uporabljajo za prakticiranje v zanimivi obliki. Mnogokrat uporabniki uporabljajo forume za razgovor o jeziku samem, toda večkrat govorijo o različnih temah, predvsem svetovni politiki, zgodovini in o najbolj priljubljenih televizijskih serijah. Na forumu se tudi najdejo izkušeni govorci in nekaj članov lernu! ekipe, ki zagotavljajo, da je vedno prisoten strokovnjak, ki nadgleduje razpravo in lahko odgovori na zapletena in težja vprašanja o samem jeziku.

Statistika

Za podrobnejšo in aktualno statistiko pri uporabi portala se je vedno možno posvetovati na: http://www.lernu.net/pri_lernu/statistiko/resumo.php.

Posebno zanimive številke in primerjave z grafikoni: http://www.lernu.net/pri_lernu/statistiko/index.php.

Kako pomagati projektu?

Praktično: http://www.lernu.net/pri_lernu/subteno/praktike.php
Finančno: http://www.lernu.net/pri_lernu/subteno/finance.php

Zahvale

Najprej bi se želel zahvaliti fundaciji ESF (Esperantic Studies Foundation), ki je pomembno podprla lernu!. Brez nje bi portal v celoti ne obstajal. Tudi bi se želeli zahvaliti vsem, ki prispevajo k uspehu portala:

• Bivši člani tima, programerji in dizajnerji, ki so sestavili portal iz nič;
• prevajalci, ki so skozi vsa ta leta prevajali in sistematično povečevali vsebino;
• jezikovni pomočniki mentorji, ki so popravljali milijon nalog, poslanih s strani uporabnikov;
• slovaropisci, ki so zbrali in uredili slovarje - zelo potrebne dele lernu!;
• pomočniki, ki so na različne načine pomagali izboljšati lernu! s svojimi pripombami, oblikovanjem, članki in drugimi prispevki;
• revije in portali, ki so propagirali lernu! in/ali pisali lepe članke;
• in razumljivo uporabikom, ki so ne le prispevali k potralu s svojimi komentarji, ampak tudi kreirali zelo prijateljsko in pomoči pripravljeno skupnost.

Brez njih lernu! nebi bil takšen, kakršen je sedaj. Največja zahvala!!!

Intervju s soustvarjalcem projekta

Intervju s Sonjo Petrović Lundberg, voditeljico tima lernu! za italijansko Esperantsko revijo:

Daniele Binaghi: Sonja, vi sourejate tim lernu!, ali ne? Kako je sodelovati mednarodno, preko interneta? Ali bi lahko podali primere problemov in rešitev?
Sonja Petrović Lundberg: Ja, jaz sem ena izmed članov tima lernu! od začetka zagona tega projekta. Ostali člani tima (trenutno 5) in sodelavci (nekaj deset) prihajajo iz različnih dežel in kontinetov sveta in sodelovati tako mednarodno je zelo navdihujoče in entuzijastično, ampak dostikrat tudi komplicirano. Na primer v timu imamo mrežno zasedanje vsako tedensko in je zelo težko najti čas, ki bi odgovarjal za vse. Ameriški član tima se mora zbuditi ob 5 -6 zjutraj, in član tima iz koreje mora ostati dovolj pozno v večer, da se lahko udeleži zasedanja. Korejski in kanadski programer nista skoraj nikoli na mreži sočasno, kar večkrat onemogoča realizacijo pomembnih programskih sprememb. Druga težava sodelovanja izvira iz različnih kultur in družbenih pravil: en brazilski sodelavec se je odločil zapustiti projekt zaradi vloge istospolno usmerjenih v enem od tečajev, nekaj Kitajcev je sabotiralo portal zaradi lekcije o Tibetu v drugem tečaju in mnogo Američanov se je pritožilo zaradi obstoja seznama kletvic... Toda na srečo so takšni primeri le relativno redki. Čeprav je portal več kakor 20 jezičen in to število še narašča, praktično izkusimo vedno manj in manj problemov v jezikovnem komuniciranju, hvaležne skrbi razvijajočemu prevajalnemu sporazumevnemu sistemu po eni strani in še pomembneje, neprecenljivega dela mnogih prostovoljcev prevajalcev in jezikovnih pomočnikov na drugi strani. Za narediti njihovo delo bolj enostavno in lahko, moramo mi skozi redno izboljševati prevajalno jezikovno pomočniški sistem, moramo biti vedno pozorni, da uporabimo jezikovno nevtralno izrazoslovje (npr.: ne moremo reči, da se bo nekaj dogajalo "poleti 2008", ker to pomeni različne letne čase na južni in na severni zemeljski polovici), da bi bili meniji lahko prevodljivi v druge jezike z ne predolgimi izrazi (prostorska omejitev) itd.
DB: Skoraj 100000 obiskovalcev mesečno po lernu! statistiki; kako to dejstvo otežuje vašo nalogo, ali pomaga?
SPL: Visoko obiskovanost portala zahteva hitro, kvalitetno in medmrežno-varčevalne tehnične rešitve, z po možnosti malo klicev na službo in podobno. Že večkrat smo morali posodobiti ozadje sistema portala, da deluje zadovoljevajoče z vedno več sočasnih uporabnikov, in tudi je potrebno po možnosti avtomatizirati ustvarjanje mnogih strani in realizaciji mnogih zadev, katere smo v začetku delali "ročno". To razumljivo otežuje našo nalogo, toda tudi motivira narediti portal vedno boljši in vedenje, da je tako mnogo uporabljen nam prinaša veselje in navdih.
DB: lernu! spreminjalo se je veliko med svojim "kratkim" življenjem; ali so za vnaprej predvidene nove velike spremembe v bližnji prihodnosti, ali vaše delo sedaj stremi izboljšati to kar že obstaja?
SPL: Ne načrtujemo novih velikih sprememb v bližnji prihodnosti, ampak veliko novih dodajanj. Ravno sedaj delamo zmogljiv analitični sistem, ki bo sledil obnašanju naših uporabnikov (razumljivo gledeč njihovo zasebnost)za: 1) da bomo dobili natančnejše informacije o tem, kako dejansko uporabljajo portal, kateri deli so najbolj zanimivi, kateri morda ostajajo neoznačeni (lernu! že vsebuje več milijonov strani) in so bolj "reklamirane" ali izboljšane itd; 2) omogočiti bolj osebno urejevanje portala vsakemu uporabniku z osebnim učnim načrtom, osebnim učnim posvetovanjem, preoblikovani po njihovi osebni uporabi portala, uspeh v testih in podobno. Drug že dolgo sanjajoč dodatek ali dejansko dogradnja je zmožnost lernu! orodja za poučevanje drugih jezikov, na primer majhnih/manjšinskih jezikov, za katere še ne obstajajo dobri tečaji na medmrežju. Sedaj iščemo partnerje in podporne financerje za ta projekt. 3) Želimo še bolj približati lernu! esperantskemu gibanju okvir novega projekta - aktuale.info.
DB: V zadnjem času, se je pojavilo mnogo mrežnih prostorov za esperantiste (mislim na primer na Klaku.net ali Amikumu.com); celo Ipernity.com se je esperantizirala. Kako vi vidite prihodnost Esperanta na internetu (ali esperantisti začenjajo razumeti kako dobro je uporabiti internet, npr?)? In ali vi predvidevate bolj natančno povezavo znotraj lernu! in teh portalov?

SPL: Sem mnenja, da je mnogo esperantistov že od pojavitve interneta razumelo to pomembnost za razširitev Esperanta in naredili so zelo dobro delo po svojih sposobnostih , da bi ga naredili pomembnega. Jaz osebno takrat še nisem bila esperenatist, toda slišala sem o predhodnih verzijah Esperanto.net, tudi zunaj Esperantskega gibanja popularnega "Kiosko" in drugih strani Franka Luina. PMEG ki se je razvil v in skozi mrežo, slovarje, tečaje in literarna pisanja, katera so že zelo zgodaj dali v mrežo in tako brezplačno razširili občinstvo. Po mojem ni mogoče zahtevati mnogo več od pionirjev v povsem novem področju, ki so naredili to delo popolnoma brezplačno in samo v svojem prostem času. Toda imate prav, da v zadnjem času (morda lahko rečemo od začetka tega tisočletja) se pojavlja več in več organiziranih in resnih poizkusov identifikacije poglobljenih potreb mrežnega Esperantskega gibanja in nanj odgovoriti. To se mi dozdeva prava pot in stremenje k profesionalnosti in iskanju načina, kdaj tudi plačati za to delo (za zagotoviti visok nivo in konstantnost) za zadovoljitev potreb. Druga pomembna točka je po mojem stremenje minimalizirati ponavljanje že narejenega dela za koristnost in izboljšanje tega, kar je že od prej obstoječe. lernu! cilja zbrati na enem samem mestu vsakeršen učni material o Esperantu, tako da : 1) učenci ne potrebujejo tehtati med različnimi mesti na omrežju, ampak da najdejo več ali manj kar potrebujejo na enem; 2) Mrežni izobraževalci (enotnostne, različno stopenjske Esperantske organizacije idr.) imajo lahko dostopno pomoč za mrežno poučevanje Esperanta v svojem jeziku - ker malokrat ima ena sama oseba tako pedagoško kot mrežno tehnološka znanja da bi lahko naredil dober mrežni tečaj; pri lernu! se najdejo ljudje z široko stopnjo znanj in izkušenj, in se lahko oskrbijo s kompletno pomočjo, ki je potrebna; 3) ni potrebno vsakomur, ki želi ustvariti mrežen tečaj v svojem jeziku začeti z nule, ampak nasprotno lahko ali samo prevaja že pripravljene materiale, ali vzame le dele iz njih (na primer: slovarje, slovnična pojasnila, vaje, živahno skupnost z različnimi uporabnimi komunikacijskimi orodji) in sedaj s pomočjo programerjev dodati svoj lasten tečaj, igro, slovar, vajo, slovnico... Za bolj natančno vključevanje v druge mrežne projekte (poleg aktualnih informacij, o katerih je mogoče brati na "vikio de E@I") nimamo konkretnih načrtov, toda vedno smo zelo odprti za sodelovanje. Izmenjava povezovalnih orodji, mogočih grafičnih reklam in informacij je minimum tega, kar smo pripravljeni narediti.
DB: V decembru 2007 bo lernu! dopolnil pet let. Kako bi želeli praznovati tako velik dogodek?
SPL: S pomočjo novih sodelavcev in pomočnikov. Torej, če bi kateri od vaših bralcev želeli pomagati pri prevajanju portala, postati mentorji (ki kontrolirajo lekcije in odgovarjajo na vprašanja esperantskih učencev), prispevati materijale, pomagati pri informiranju ali morda finančno, boste našli podrobnejše informacije in pojasnila na portalu samem, pod "O lernu!/Kako pomagati" (http://www.lernu.net/pri_lernu/subteno/index.php).

Razmišljanja uporabnikov

José Antonio Vergara (Čile): Poglejte lep, visokonivojski mejnik, uporaben, visoko kvaliteten, zanosen projekt v celotni zgodovini Esperanta, ki se nadaljuje v novo dobo neverjetnega sosistema in s svojim donosom ljudi, ki so v letih 1920 in 1930 proizvedli deset milijonov (morda sto milijonov) brošuric v mnogih jezikih pod imenom "Ključ Esperanta". Zelo ga imam rad in s strani tega naziva, ker resnično svetleče zajema naše človeško, od spodaj, nediskriminacijski poziv poučiti in razširiti vsem ljudem sveta. Povabilo dejansko označuje uči se (in uživaj)! Torej pozdravljam tim: bodite ponosni!

Luigia Oberrauch Madella (Italija): Dragi sodelavci lernu.net! Veseli me, da v celoti obstaja in se ne izgubi nagnjenost delati za nas. Vaše ideje in njihove realizacije so resnično pomembne za nas učitelje, preko širnega sveta. Z veliko zahvalo vas vse pozdravlja Luigia Oberrauch Madella iz Parme, mesta letošnje ILEI - konferende.

Adonis Saliba (Brazilija): Občudujoč sistem za učenje Esperanta med internetnimi člani! Dejansko je potrebno takoj prepoznati to metodo preko naših razpošiljajočih seznamov in spodbuditi, da ljudje spoznajo to metodo z internetom. Esperanto je že velik družben pojav, preko jezikovne strani, in Esperantisti, kot tim tega "podjetja", resnični čarovniki našega gibanja. Hvala za vaš obstoj!

Feliĉ (Esperanto-dežela): Pozdravljeni! Ravnokar sem prvikrat gledal novi lernu! in resnično mi je zelo všeč, obilno tečajev o zelo zanimivih temah. Morda bom še naredil tečaj o življenjskih vprašanjih :-). Nadaljujte dobro delo!

James (Avstralija): Lernu.net je moj priljubljen Esperantski portal. Resno, hvala zanj, moj esperanto se zboljšuje vsakodnevno. Vaši tečaji so zelo zabavni in všeč so mi računalniške besede - pomeni, da je Esperanto živeč jezik in ne mrtev, kakor mi reče mnogo ljudi. Sedanja zadeva, ki mi ni zelo všeč je, da vaši slovarji vsebujejo mnogo neprivlačnosti (hati, mava, itd). Neprivlačnosti se mi ne dopadejo, po mojem mnenju onečiščujejo jezik. Toda, to sem jaz, in ne bom se več pritoževal :p Ponovno se vam zahvaljujem.

Več razmišljanj uporabnikov boste našli v knjigi gostov: http://www.lernu.net/pri_lernu/gastlibro.php.