* Podprite lernu!
lernu! deluje, ker ga podpirate.

Prijava

Zapomni si me

SLOVAR VORTARO*

Če želite zapreti okno, kliknite na zgornji gumb. Navodila za uporabo slovarja so v meniju "Pomoč".

>“La Vortaro”Pilger: “BER”Bick: “Esperanto-dansk”>

Pomoč: * ?

KLEPETALNIK TUJMESAĜILO*

S klepetalnikom lahko klepetate z drugimi uporabniki lernu!. Poženete ga s klikom na enega zgornjih gumbov. Več obvestil o njem je v meniju "Pomoč".

Pravila * *


La puzlo Esperanto

V tem tečaju so jezikovne prvine razdeljene v skupine. Spodaj je nekaj teoretičnih pojasnil o teh skupinah. Preberite jih, če želite, vendar pa to ni nujno za dokončanje tečaja.

Števila od ena do deset

Večmestna števila tvorimo s pomočjo števil od ena do deset. Desetice in stotice združujemo vsake v svojo besedo, vse ostale pa pišemo ločeno. Glavni števniki se ne spreminjajo, vrstilni pa se tvTi se sklanjajo, ker s končnico pridobijo vse lastnosti pridevnikov. - Več pojasnil

Sklopi

Vprašalnice in drugi zaimki (razen osebnih) so urejeni v tabelo sklopov. Sklopi so besede sestavljene iz dveh morfemov, začetnega in končnega. Obstaja pet začetnih in devet končnih morfemov, ki jih lahko med sabo kombiniramo po želji, glede na pomen morfemov in pomen željenega sklopa. Sklopi se lahko uporabljajo tudi kot vezniki, recimo ki- sklopi se uporabljajo kot relativni vezniki. - Več pojasnil

Deležniki

Deležniki so besede, ki predstavljajo glagolsko dejanje kot stanje, lastnost: pišoč, udarjen, zaprt, ipd. V esperantu obstaja šest različnih deležnikov. - Več pojasnil

Zaimki

Osebni zaimki so: jaz, ti, ona, on, ono, mi, oni, "človek", "se". - Več pojasnil

Pogoste kratke besede in prislovi

Prislovi izražajo način, kraj, čas in količino. Opisujejo glagole, pridevnike, druge prislove ali pa cel stavek. Tukaj je nekaj pogostejših esperantskih prislovov. (Prislove lahko tudi tvorite iz drugih besed z dodajanjem končnice -e) - Več pojasnil

Predlogi

Predlog je besedna vrsta, ki kaže vlogo besedne zveze v stavku. - Več pojasnil

Obrazila (predpone in pripone)

Pri tvorjenju novih besed predpone pripenjamo pred besede, pripone pa za besede. - Več pojasnil

Končnice

Končnice sledijo korenu, sestavljeni besedi ali kratki besedi, da z njo ustvarimo novo besedo, ali pa besedi samo spremenimo pomen. Končnice za besedne vrste do naslednje: O, A, E, I, AS, IS, OS, US, in U. J je končnica za množino, N pa za tožilnik.

Pogosti koreni

Nekaj najpogostejših esperantskih korenov.



Uvod  Zamenhof